Če si "cool"

Ne vem kako je, ko vidiš cel svet. Nekaj mesecev v tujem mestu, pa se mi zdi, da sem že toliko videla in doživela. Kaj šele, če bi videla cel svet. Zadnje čase me bolijo celo možgani od razmišljanja in iskanja novih idej, inspiracij, čustev.. kamorkoli pogledam, je nekaj, v kar bi se potopila. Apetit po raziskovanju je vedno večji, kot da me nič ne nasiti. Kdaj bo prišlo tisti pravo? Ko bom rekla, da sem sita. Da je to to. Da lahko iz najdenega naredim nekaj večjega. Potem pa se mi zdi, da je že vse najdeno. Že vse raziskano. Že vse narejeno. Kako naj bom potem inovativna, brez da blamiram sama sebe? Iskanje me v teoriji ne bo nikamor pripeljalo, dokler ne bom prijela za lopato in začela kopati. Saj vem, da je čisto enostavno, jaz pa kompliciram. Iščem temo za magistrsko nalogo, poleg tega se obremenjujem kaj bom počela v življenju, kje bom našla službo in kaj me sploh osrečuje. Dandanes je težko iz sebe iztisniti maksimum. Premalo se spi, premalo se razmišlja v miru, zbrano in pomirjeno, zaupljivo in radovedno. Premalokrat se ustavimo, da bi se vživeli v svoje sanje in želje. Zato pa je tako, da se delamo norca iz samih sebe, se maskiramo v nekaj, kar nismo in si postavljamo ideale, ki to nikoli ne bi smeli biti.

Kolikokrat razmišljam, zakaj je nekdo, ki v resnici ne naredi nič iz sebe, tako »cool«. Deluje kot najbolj zadovoljen in duševno potešen človek. Zjutraj se zbuja normalno, zvečer zaspi brez skrbi. O hrani ne razmišlja ampak poje, kar pač pade na krožnik. Gre v službo, vsak dan podobne stvari, isti ljudje in delavne naloge. Delavniki se vlečejo, ponavadi do poznega popoldneva. Pride domov, pozdravi koga, če ima srečo in gre pod tuš. Zakaj je to pod mojimi tipkami zvenelo tako prazno, skoraj obsojajoče in nerazumevajoče, da ljudje tako pač živijo? Mogoče zato, ker sem drugačna in si ne predstavljam sebe v tej vlogi. Ampak vseeno velikokrat doživim, da mi takšni ljudje dajo občutek kot da jaz, ki živim totalno drugače, nisem tako »cool« kot oni. Sploh ne bom zanikala, da sem rada »cool« (karkoli že to pomeni). Gre se za vrednote, ki so v teh časih rahlo pohabljene. Ni važno katere vere ali kulture si, ker smo tako ali tako že čisto pomešani, saj se globalizaciji ni moč upreti. In če se zadnje čase (že 4 leta) ves čas v svoji glavi ubadam s svojimi ambicijami glede službe in zaslužka, bi lahko mirno rekli, da je moja vrednota tudi denar.

Nekateri smo ali pa so bili vzgojeni v smislu, da denar pokvari ljudi. No, moja vrednota je vsekakor neka zadovoljiva plača s katero bom nekoč preživljala svojo družino. Se pravi, da je moja vrednota tudi družina. Pa ne takšna družina s katero ne deliš čustev, ne razglabljaš o svojih dogodkih in svojih mislih, ampak takšna družina s katero se DRUŽIš, se imaš rad in jim to tudi pokažeš. Pa lahko tisti »cool« človek živi v takšni družini? Tisti človek, ki nikoli ne razmišlja o sebi, nikoli ne pomisli, da bi lahko kaj spremenil na bolje, se usedel z nekom in se kaj pametnega pogovoril, si vzel čas za objem in nasmeh. Družba, predvsem pa življenjski tempo, na žalost ne daje velikih možnosti za kaj takega. Lahko bi začela zateženo in depresivno pisati o tem, kam gre svet, pa se mi ne zdi smiselno.

Kmalu bo treba domov. Zapustiti bo treba to lepo, prelepo mesto in spet živeti realno življenje, ki sicer ni slabo. Samo drugačno je. Zapre in omeji moj navdih in apetit. Doma ne najdem tistega miru in želje, da bi iz sebe naredila kaj več, so manjše. Po drugi strani pa.. Tukaj si lačen. Pa ne hrane. Ampak drugih vrednot. V velikem mestu hrepeniš po toplini in bližini. Čeprav nisi sam, pristnih odnosov na vrat na nos ne moreš dobiti. Verjetno čez čas. Če ne naletiš na tiste KUL ljudi. Ampak 4 mesece je premalo in od vseh, ki sem jih tukaj spoznala, se bom kmalu poslovila. Nič, imam še nekaj časa, da najdem kakšno idejo za magistrsko nalogo, da doživim še kaj lepega in se poslovim od hladnega, vetrovnega mesta, ki me je navdušil v celoti. Dunaj…še kar hodim po ulicah in si govorim, da dejansko živim tukaj. Čeprav samo začasno. Se pa dobro sliši, sploh ko greš mimo vseh teh mogočnih, belih, okranclanih zgradb.