nedelja, 18. marec 2012

Mladost


Je vrednost, ki naj bi človeka naredila privlačnejšega, bolj sprejemljivega v družbi. Vsi ljudje imajo radi mlade ljudi. Mladi mlade, stari mlade. Mladi pa se med starimi počutimo…da ne bom posploševala – jaz se ne počutim dobro. Govorim o starih ljudeh. Ne starejših. Stari ljudje so kot tisti napisi na cigaretnih škatlicah :« kajenje povzroča neplodnost; kajenje povzroča smrt; kajenje je smrtno nevarno, itd.« Še boljša primerjava so slike pljuč (ki jih v RS še nimamo) na cigaretnih škatljicah, kjer res vidiš kaj se ti bo zgodilo, če boš začel kaditi. In tako je s starimi ljudmi. Kot da strašijo pred tem kar bomo mi mladi nekoč postali, če bomo živeli. Sključeni, sivi, brez zob, šepajoči, s čudnim vonjem po zemlji in umsko oslabljeni. Kako grdo sem vse to napisala. Ampak tako je. Takšni bomo. Vsi. Nihče, ki bo imel srečo/nesrečo bo to doživel.

In zato se oklepamo mladosti. Še starši nam govorijo, da se ne zavedamo kako lepo je biti mlad. Kako bi vsi bili še enkrat mladi. Potem pa začnem razmišljat…resno??? Zakaj bi bili spet mladi? Kaj je narobe z vašim sedanjim življenjem? Kdaj ste ga nehali živeti? Ali pa…je bilo vaše življenje že v mladosti neizživeto pa bi zdaj radi popravnega? Ne gre. Če si z nečem zadovoljen se nočeš vrniti. Če imaš rad to kar imaš, ne hrepeniš po drugem, po drugačnem. Sključena, siva, upam, da vsaj s protezo in močnimi nogami, ter z vonjem po zemlji, si želim dočakati konec. Takrat bom pametnejša. Vedela bom ogromno stvari. Ne bo me grabila panika, ker ne vem kaj bi postala v življenju, ker že nekaj bom. 

Priznam, mogoče me je starosti strah. Ker včasih preveč hitim, da bi živela. Ker so mi včasih pomembne stvari, ki so otipljive in jih lahko kupiš, namesto, da bi cel dan sedel na travici in se objemal z nekom, ki ga ljubiš. Pa vem, da mi to drugo pomeni več. Največ. Samo včasih, ko zapadem v takšne globoke misli o minljivosti in življenju kot danes, se zavem, da bo na koncu vseeno kaj sem imela, kaj sem vozila, kje sem bila in koliko sem imela. Pomembno bo samo kako sem se imela. In če bo odgovor »noro dobro«, potem se ne smem bati starosti.

1 komentar:

  1. Vsako obdobje življenja je lepo in vredno si vzeti čas zanj in uživati v njem. Jaz komaj čakam starost, ker bom star, moder in kmalu umrl in videl kaj pride potem. Prav tako pe se veselim sedanjosti in obujam spomine na mladost.

    OdgovoriIzbriši